Odrezati ali NE odrezati ?

Današnji članek bi moral biti namenjen nadaljevanju na začetku začrtane poti in sicer prvemu delu članka o očiščevalnem prehranjevanju, ki naj bi sledilo temeljitemu čiščenju črevesja, ki smo ga opravili z OxyPowderjem, praškom, ki pripelje kisik v naše črevesje. In tudi če smo si temeljito očistili svoje črevesje kako drugače, s postom ali kolonhidroterapijo morda.

Pa me je spet nekaj zmotilo na tej začrtani poti, ker sem začutila, da spodnje preprosto moram objaviti. Morda je bil razlog temu tudi jeza, ki se v meni zgodi vedno, kadarkoli preberem kaj, kar je povezano z amputacijo dojke in deli telesa, ki jo obkrožajo.

Se gre za članek, ki je bil objavljen v časopisu »Journal of Medical Association« (časopis za zdravniško skupnost) in se neprofesionalno preveden takole glasi:

***********************************************************************************

Uničujoča zdravnikova izjava »Pojdi na« zdravljenje za rakom dojke

Ko gre za rak dojke, je poteza, ki jo običajno naredijo zdravniki ta, da ženski rečejo »Pojdi na« … Toda po najnovejših raziskavah, je ta korak lahko popolnoma napačen.

Kaj so posledice te poteze? Takojšnja odstranitev bezgavk, ki se nahajajo pod pazduho.  To pa je običajno  zelo boleče in izčrpavajoče.

Zakaj se torej zdravniki odločajo za to potezo? Sami pravijo, da zato, ker to podaljša življenje ženskam, ki jih je prizadel rak na dojki.

Sedaj pa prihaja na dan vse več dokazov, da je večina teh kirurških odstranitev popolnoma nepotrebnih. V bistvu lahko odstranitev bezgavk naredi več škode kot koristi.

Statistika pravi, da se v eni ženski od osmih razvije rak dojke. To je lahko vsaka od nas … ali pa nekdo, ki ga ljubimo. Zdravnik pa nas bo, ne da bi si sam ustvarjal probleme in  z lahkoto, napotil na kirurško amputacijo.

Vendar taka operacija občutno zmanjša sposobnost normalnega delovanja našega telesa.

Najhujša mora žensk

Dr. Peter Blumencranz je direktor bolnišnice Morton Plant Hospital's Comprehensive Breast Care Center iz Floride, v mestu Clearwater. Je tudi član Društva onkoloških kirurgov in član Ameriškega kolegija kirurgov. Je prav tako potrjeni inštruktor stereotaktične biopsije dojk v tem kolegiju.

Dr. Blumencranz trdi, da se v ženskah, katerim so bili odstranjeni limfni vozli (bezgavke), lahko razvije stanje imenovano »limfni edem«. To je stanje, ko roke otekajo in postanejo zmaličene. Te ženske so tudi bolj dovzetne za okužbe, imajo boleče občutke v svojem telesu in v njihovo pazduho se naseli tekočina, ki jim neprestano ustvarja probleme.

Si predstavljate živeti s trajno bolečino? Bolečino, ki se začuti vsakič, ko si takšna poškodovana ženska poizkusi obleči pulover ali katerokoli drugo oblačilo? Nobene fizične  sposobnosti več, ki je potrebna na primer pri igranju z žogo s svojim otrokom ali za to, da  dosežemo neko točko na najvišji polici. Tudi nošnji poročnega prstana se je potrebno odpovedati.

Bolečina in oteklina sta lahko neznosni. In ni zdravila za to, ne za eno ne za drugo.

Kljub temu se večina zdravnikov počuti nelagodno, če pustijo v telesu bezgavke. Tako se torej kirurške amputacije nadaljujejo.

Zakaj je ta nesmiseln postopek tako običajen? NHD (Natural Health Dossier) nam razkriva zgodbo, plast za plastjo.

Odstraniti ali NE odstraniti?

Bezgavke so majhne žleze, ki pomagajo telesu v boju proti infekcijam in boleznim. Njihovo delo je prefiltrirati limfne tekočine.

Če se rak razširi do kontrolnih limfnih vozlišč (tista vozlišča, ki so najbližje tumorju), bo kirurg odstranil tudi druga limfna vozlišča. To je običajna praksa.

Zdravniki običajno odstranijo limfna vozlišča iz vseh žensk z rakom na dojki.

Študija dr. Armanda E. Giuliana pa je privedla do zadnjih prebojev. Dr. Giuliano je vodja onkološke kirurgije na onkološkem inštitutu John Wayne Cancer Institute pri St. John's Health Center  v Kaliforniji, v mestu Santa Monica. Je tudi vodilna autoriteta glede operacij rakavih dojk. Napisal je že več kot 400 člankov in poglavij o tej tematiki.

Z dr. Giulianom in njegovo ekipo je v obdobju šestih let sodelovalo okoli 900 žensk. Povprečna starost teh žensk je bila 50 let. Vse so bile kirurško operirane in vse so bile obsevane, večina se je podvrgla tudi kemoterapiji. In polovici teh žensk so bile odstranjene tudi bezgavke (limfne žleze).

In rezultati? Rezultati so pokazali, da ni bilo nobene razlike glede ponovitve raka ali glede preživetja med tistimi ženskami  katerim so bile odstranjene limfne žleze in tistimi katerim le te (bezgavke) niso bile odstranjene..

In še najslabši del informacije … Bolnice katerim so odstranili dodatna limfna vozlišča so imele mnogo več zapletov po sami operaciji, tako glede okužb, otekanja in limfnega edema.

Vir informacije: http://naturalhealthdossier.com/

***********************************************************************************

…. Več o bezgavkah, bolj natančno o zelo pomembni funkciji, ki jo opravlja ves limfni sistem za naše celo telo, pa v knjigi »Reši svoje dojke, reši svoje življenje«. 

Dodajam še tole misel.

Moje osebno mnenje je, da če je narava naše telo pripeljala v določeno nezdravo stanje, da je to storila samo zato, da nas opozori na napake, ki jih počnemo.

Moje mnenje je tudi, če temu prisluhnemo in se odločimo za radikalno spremembo na vseh področjih našega življenja, na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem, da bo narava naredila tudi obratno in bo ponovno vzpostavila zdravo stanje. Le možnost in čas ji moramo dati za to narediti in ji zaupati.

Marina Butala, 20.4.2011