Magnezij je tisti nepogrešljivi element, s katerim se lahko ubranimo pred "tihim ubijalcem" - najbolj razširjeno boleznijo moderne dobe, hipertenzijo ali visokim krvnim tlakom. Po podatkih Svetovne lige za hipertenzijo ima povišan krvni tlak 1,5 milijarde zemljanov. V manjši meri se pojavi zaradi znanih vzrokov, kot so nadledvični tumor, kronične bolezni ledvic, čezmerno uživanje alkohola in kontracepcijske talbete. V kar devetdesetih odstotkih pa je visok krvni tlak spontan, brez znanega vzroka. In tu pride v ospredje magnezij.
Pomanjkanje magnezija viša krvni tlak, povzroča migreno, mišične krče in motnje v ritmu srca.
Ker je v krvi premalo magnezija, ga telo pridobiva iz kosti, kar sčasoma privede do osteoporoze.
Prve povezave med magnezijem in krvnim tlakom so znane iz začetka preteklega stoletja, na polovici stoletja pa je ameriška zdravnica in avtorica Mildred Seelig dokazala boljše delovanje zdravil za visok tlak ob povečani koncentraciji magnezija. Leta 1961 sta strokovnjaka iz zdravstvenega raziskovalnega centra v New Yorku opazila, da pomanjkanje magnezija v gladkih žilnih mišicah povzroča krčenje, ki ga je mogoče odpraviti z dodajanjem magnezija. To odkritje je bilo v medicini ključnega pomena zaradi neposredne povezave magnezija in krvnega tlaka.
Med medicinskimi raziskovalci je magnezij dobil poseben status, raziskave so se nadaljevale in prinašale zelo dobre rezultate. Od šestdesetih let je bilo o magneziju samo v Združenih državah objavljenih več kot tisoč strokovnih prispevkov. Sporočilo vseh je bilo enotno: magnezij je osnovni element za normalno delovanje žilnega sistema.
PREMALO MAGNEZIJA PRINESLO BOLEZNI
Povezavo med primanjkljajem magnezija in povišanim krvnim tlakom so pokazale tudi epidemiološke študije vsebnosti magnezija v prehrani in krvnega tlaka ljudi. Raziskava je zajela tudi domorodne narode Grenlandije, Avstralije, Afrike in Srednjega vzhoda, ki so tradicionalno uživali z magnezijem bogato hrano in vodo in so imeli malo težav s srcem in krvnim tlakom. S selitvami v urbana področja se je spremenila kakovost prehrane in vode, kar je posledično povzročilo hipertenzijo in ostale kardiovaskularne težave, ki jih poznamo v razvitem svetu. Leta 1995 je bil v reviji Scientific American objavljen prispevek o desetih neodvisnih kliničnih študijah, ki so pokazale, da so imeli pacienti s hipertenzijo pomanjkanje magnezija v krvnem serumu in tkivu.
Visok krvni tlak nastane zaradi povečane koncentracije kalcija v celicah gladkega mišičevja krvnih žil. Spremenjene razmere znotraj celic povzroči povišan žilni periferni upor in povzroči povišan tlak. Magnezij pa povzroča nasprotni učinek, sprošča gladko mišičevje krvnih žil. Povečana koncentracija magnezija v celicah in zunaj njih uravnava membranski prehod kalcija v celico in deluje kot sprostilec. Tako se ustvarja ravnovesje med kalcijem in magnezijem ter sprošča gladko mišičevje krvnih žil, kar zmanjša žilni periferni upor.
NARAVNI BLOKATOR KALCIJA
Magnezij je ključen za endotelijske celice, iz katerih je sestavljena tanka notranja plast arterijske žile, pomembna za širjenje in krčenje žil. Endotelijske celice spodbujajo gladke mišične celice h krčenju ali sproščanju, pri čemer ustvarjajo snovi, kot so prostaciklin, tromboksan in endotelin. Magnezij poveča tvorbo prostaciklina in s tem arterijsko sproščanje, zavira pa tvorjenje tromboksana in endotelina, ki povzročata arterijsko krčenje. Tako je magnezij popolnoma naraven blokator kalcija in s tem podlaga za normalno delovanje živčnega sistema, krvnih žil in mišičevja.
Ta izjemen učinek magnezija je z leti postal vse bolj prepoznaven med zahodnimi zdravniki, tudi na podlagi njihovih lastnih izkušenj. Tako je denimo dr. Tony Weisnberger, vodilni psihofarmakolog v ZDA, samo z uživanjem magnezija v nekaj mesecih znižal krvni tlak s 135/90 na 106/60 mmHg. A težava je, da zdravniki med študijem niso dovolj seznanjeni o pozitivnih učinkih magnezija, predvsem pri zniževanju krvnega tlaka in lajšanju migrene.
ŠE VEDNO LE ZDRAVILA
In kakšna je zdravniška praksa pri zdravljenju hipertenzije? Najstarejše zdravilo so diuretiki, ki vplivajo na koncentracijo kalija, z njim pa magnezija. Zato je nadomestilo obeh mineralov pomembno za normalno delovanje krvoživlja. Zdravljenje še vedno temelji na predpisovanju kalcijevih zaviralcev. Ti zavirajo prehod kalcija skozi celično membrano gladkega mišičevja krvnih žil, s čimer preprečujejo povečanje vsebnosti kalcija v celicah, ki sproža krčenje in poveča žilni perferni upor.
Toda blokatorji, kot sta denimo diltiazem in verapamil, povzročajo vrsto posledic: povečan venski priliv v srce, inotropni učinek na moč krčenja mišic, spremembo diastoličnega tlaka in poslabšanje krvnega obtoka. Kalcijevi blokatorji iz skupine dihidropiridinov celo povečajo tveganje za smrt zaradi pogostega nihanja krvnega tlaka.
Po trditvi dr. Jaya Cohena, strokovnjaka za zdravila in stranske učinke, polovica pacientov zaradi stranskih učinkov preneha jemati zdravila v roku enega leta, največ pa že v prvih treh mesecih. A tovrstna opustitev zdravil je nevarna, saj lahko povzroči srčni infarkt in prezgodnjo smrt. Zdravniki predpisujejo ogromno receptov za kalcijeve blokatorje, kar farmacevtski industriji prinaša milijarde evrov. Toda ali je pravilno, da pacientom takoj predpišemo močna zdravila s stranskimi učinki?
Raziskave so pokazale, da je najboljša preventiva uživanje magnezija ter neinvazivne terapije hipertenzije in migrene. Tveganje pri človeku z normalnim krvnim tlakom, doseženim s pomočjo omenjenih zdravil, je še vedno večje kot pri zdravem človeku z normalnim krvnim tlakom. Različni blokatorji namreč kljub temu, da zmanjšajo krvni tlak, ne odpravijo nepravilnosti znotraj celic, ki jih lahko odpravljajo znotrajcelične nepravilnosti brez stranskih učinkov.
Splošno pomanjkanje magnezija med prebivalstvom, ki je posledica današnjih življenjskih razmer, je postalo rizični dejavnik za mnoga obolenja. A zaradi obrambne funkcije telesa se njegovo pomanjkanje v obliki bolezni pokaže zelo pozno. Najpogostejši simptomi so povišan krvni tlak, migrena, padec koncentracije, mišični krči, motnje v ritmu srca in vrtoglavica. Ker je v krvi premalo magnezija, ga telo pridobiva iz kosti, kar ščasoma privede do osteoporoze.
KORISTI MAGNEZIJA
Magnezij poleg preprečevanja in zdravljenja hipertenzije tudi sprošča avtonomno živčevje, preprečuje izgubo kalija in natrija, pomaga pri presnovi cinka, železa, bakra in fosforja. Je ključen element za normalno rast, presnovo glukoze, celjenje ran, pravilen prenos živčnih impulzov, presnovo vitaminov in esencialnih maščobnih kislin ter igra pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa.
Priporočila o vnašanju magnezija v telo si niso čisto enotna. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 300 mg dnevno v obliki magneziejvega citrata.
------
Klikni za dostop do več informacij o magneziju, ki je na razpolago pri angleški naturopatski kliniki The Finchley Clinic.
0 comments:
Post a Comment