Thursday, May 12, 2011

Očiščevalno prehranjevanje - 2. del

V prejšnjem članku sem pisala o treh telesnih ciklih:

- o ciklu eliminacije toksinov, ki se dogaja v našem telesu od 4. ure zjutraj do 12. ure opoldne

- o energetskem ciklu, ki se dogaja od 12. opoldne do 20. ure zvečer

- in o regeneracijskem ciklu od 20. ure zvečer do 4. ure zjutraj.

In o tem, da je priporočljivo se tem ciklom podrediti, ko se odločamo za to kdaj in kaj bomo vnašali v naše telo. Danes se bom premaknila na področje kombiniranja živil. O tem je bilo že precej napisanega, kljub temu menim, da ne moti marsikaj ponoviti. Morda pa bo ravno v tem članku nekaj, kar ti je v do sedaj prebranih člankih ušlo. Nadaljujmo torej z drugim delom članka o očiščevalnem prehranjevanju.

Izognimo se uživanju beljakovin in ogljikovih hidratov v istem obroku

Primeri standardnih klasičnih obrokov večine ljudi, ki vsebujejo beljakovine in ogljikove hidrate so sledeči:

*       Zajtrk: jajca, šunka, mleko, klobase ali sir v kombinaciji s kruhom ali krompirjem
*       Malica/kosilo: rdeče meso, meso v sendvičih ali piščanec v kombinaciji s pečenim, kuhanim ali ocvrtim krompirčkom, testenine ali kruh.

Ko se beljakovine in ogljikovi hidrati metabolizirajo, je normalen končni produkt tega procesa kisel. Naše telo pa bi dejansko moralo biti rahlo bazično in ne kislo.

Naši želodčni sokovi vsebujejo tri encime, ki delujejo na prebavo beljakovin, maščob in mleka. Ti encimi so: pepsin, lipaza in renin (imenovan tudi Himozinom).

Prebava beljakovin potrebuje kislo okolje, ki ga v želodcu sproži izločanje encima pepsin. Pepsin razcepi beljakovinske molekule, ki se oblikujejo v klorovodikovo kislino. Medtem ko postaja želodec med prebavljanjem beljakovin vedno bolj kisel, se prebava ogljikovih hidratov v takih pogojih zaključi. Lahko bi tudi dejali, da optimalni pogoji za prebavo beljakovin izključujejo prebavo ogljikovih hidratov.  Da bi bila zadeva še slabša, vnos ogljikovih hidratov v naš želodec nevtralizira želodčno kislino in deaktivira encime, ki so potrebni pri prebavi beljakovin. To pa ustvarja »dobre« pogoje za gnitje hrane v našem telesu in za njeno fermentacijo. 

Če že kombiniramo beljakovine in ogljikove hidrate, je neškrobnata zelenjava iz spodnje tabele, najboljša kombinacija z beljakovinami. Kljub temu pa se čimbolj izogibajmo kombiniranju beljakovin z ogljikovimi hidrati.

*       Neškrobnata zelenjava: kalčki alfalfa, artičoki, šparglji, bambusovi vršički, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje, cvetača, peteršilj, zelena, jajčevci, zeleni grah, listnata solata, por, gobe,  
*       čebula, paprike, radič, švedska repica, kislo zelje, beli grah, špinača, poletna buča, paradižnik,  
*       repa, bučke.
*       Škrobnata zelenjava in žitarice, ki niso primerne za kombiniranje z beljakovinami: fižol, bob
*       kruh, pšenica, koruza, leča, pecivo, testenine, krompir, tortilje, beli riž, zimska buča, oreh.

Izognimo se mešanju kisle hrane s škrobnato v istem obroku

Primeri: kruh, testenine, riž, krompir + katerokoli kislo sadje ali sadni sok ali okisane solate

Prebava ogljikovih hidratov se začne v ustih z encimom, ki se imenuje ptialin. Slina, ki vsebuje dosti ptialina in jo izločijo žleze v naši ustni votlini, spremeni škrob v ogljikovih hidratih v maltozo (sadni sladkor), ki se nato v prebavilih spremeni v dekstrozo (grozdni sladkor). Ptialin se ne bo aktiviral v rahlo kislem in niti v močno bazičnem okolju. Kislina v navadnem vinskem kisu, grenivki, limonah in drugih kislih sadežih bo popolnoma zaustavila delovanje ptialina, kar bo posledično vplivalo na slabo prebavljeno hrano, ki je sestavljena iz ogljikovih hidratov. Takšni obroki bodo zelo verjetno fermentirali ter ustvarili toksične stranske produkte. Tako se tudi tudi zmanjšala prehrambena vrednost obroka.

Izognimo se mešanju kisle hrane z beljakovinsko v istem obroku

Primer: meso, mleko, mlečni izdelki + katerokoli kislo sadje ali sadni sok

Pepsin (encim, ki prebavlja beljakovine) bo koristno deloval v kislem okolju. Torej nas to lahko navaja k razmišljanju, da bo dodajanje več kisline našemu obroku, na primer v obliki citrusov ali kisa (na solatah), izboljšalo naš prebavni proces. Pa ni tako! Dodajanje citrusov ali drugih kislin blokira izločanje želodčnega soka, ki je potreben za prebavo beljakovin. Kakorkoli, pepsin se v našem telesu v prisotnosti kislega okolja ne bo izloči, lahko pa se bo celo zgodilo, da bo kislo okolje uničilo pepsin. Kakršnakoli kislina (kot sta na primer vinski kis ali limonin sok) na solati, če tako zabeljeno solato zaužijemo skupaj z beljakovinami, bo ovirala izločanje sokov, ki so potrebni za prebavo beljakovin. Le ta se bo zaradi tega popolnoma zaustavila. Izjema temu pravilu je sledeča: kisline se lahko kombinirajo z oreščki in semeni (tudi beljakovinska hrana), ker bo visoka vsebnost maščob v teh živilih odložila izločanje želodčnih sokov vse dokler se kislina ne bo v telesu asimilirala. Torej bo uživanje surovih oreščkov ali semen (ne praženih in ne soljenih) s solatami neutralizirala kisline, ki jih običajno najdemo v solatnih prelivih.

Izognimo se mešanju različnih beljakovin (npr. mesa, sira ali mleka) v istem obroku

Če zaužijemo dve različni vrsti živil z visoko vsebnostjo beljakovin v istem obroku, se bo izločanje prebavnih sokov, ki so potrebni za prebavo vsake posamezne vrste živila, tudi morda zaustavilo. Da, tudi vsako posamezno živilo, čeprav iste vrste, potrebuje svoj lasten sok za prebavo. Prebavni sok za prebavo ene vrste beljakovine bo zablokiral izločanje prebavnega soka za prebavo druge vrste beljakovine. Prebavni proces je kakršen je in smo torej mi tisti, ki se moramo prilagoditi probavnemu procesu in ne obratno. Z drugimi besedami, naše telo ne more spremeniti naše prebavnega procesa, zato da bi se le ta prilagodil popolnoma vsaki kombinaciji hrane.

Predpostavimo, da smo z mlekom zaužili tudi meso. To bo povzročilo zelo kislo reakcijo in bo zmotilo pravo razmerje vpliva pepsina in lipaze na meso. Obe beljakovinski živili, mleko kot meso, tako ne bosta popolnoma prebavljeni, kar bo vplivalo na to, da se bosta obe živili v našem telesu začeli gniti in bosta začeli proizvajati toksine.

Uživajmo čimveč bazične hrane!

Bazična hrana bi morala biti uporabljena v 80% našega dnevnega obroka. Takšna hrana pomaga boljši prebavi in pomaga obnoviti telesno naravno bazično stanje. Živila iz spodnje tabele bi morala biti zaužita v presnem stanju ali samo rahlo poparjena. Ta hrana bi po možnosti morala biti pridelana na organski način. Čeprav so nekateri sadeži oklasificirani kot kisli sadeži, ko se enkrat v našem telesu predelajo, spremenijo telesne sokove, ki postanejo bazični.

Visoko bazični sadeži in zelenjava (najboljša opcija)

Drugi bazični sadeži in zelenjava
*       mandlji
*       avokado
*       robidnice
*       korenje
*       zelena
*       drobnjak
*       brusnice
*       ribez
*       datlji
*       solata endivija
*       fige
*       kislo grozdje
*       ohrovt
*       slive
*       granatno jabolko
*       suhe slive
*       rozine
*       maline
*       soja
*       kalčki
*       špinača
*       kalčki alfalfa
*       jabolka
*       marelice
*       artičoka
*       bambusovi vršički
*       stročnice
*       listi rdeče pese
*       večina jagodičevja
*       brokoli
*       rdeče zelje
*       belo zelje
*       kitajsko zelje 
*       melone
*       zelena
*       češnje
*       cikorija
*       kokos
*       kumare
*       jajčevci
*       česen
*       grenivka
*       hren
*       alga kelp
*       por
*       limona
*       mango
*       nektarine
*       čebula
*       pomaranče
*       organski jabolčni kis
*       papaja
*       pastinak
*       hruške
*       ananas
*       buče
*       solate
*       mandarine
*       paradižnik
*       repa
*       lubenice


Marina Butala, 11.5.2011

 

 

0 comments:

Post a Comment